Vlada Republike Slovenije je izvršilni organ, ki vodi državo in ima oblast izvrševanja zakonov ter upravljanja državnih zadev. Sestavljajo jo predsednik vlade, ministri in državni sekretarji. Predsednik vlade je najvišji predstavnik izvršne veje oblasti v Sloveniji.

Obvezno služenje vojaškega roka ima v Evropi dolgo tradicijo, ki se je po drugi svetovni vojni razvijala različno po posameznih državah. Po letu 1945 je večina evropskih držav ohranila ali uvedla obvezno služenje vojaškega roka kot temelj obrambe. V času hladne vojne je bilo naborništvo ključno za zagotavljanje velikih vojaških sil, zlasti v državah, ki so se znašle ob meji med Vzhodom in Zahodom. Nemčija, Francija, Italija in številne druge so imele desetletja sistematično vpoklicavanje mladih moških, kar je oblikovalo generacije državljanov. Obvezni rok je imel tudi družbeno vlogo: mladi so pridobili disciplino, občutek pripadnosti in osnovne veščine preživetja. V Skandinaviji je služenje vojaškega roka veljalo za del državljanske dolžnosti, kar se je ohranilo še dolgo po koncu hladne vojne. Po letu 1990 so številne države začele prehajati na profesionalne vojske. Slovenija je obvezno služenje ukinila leta 2004, podobno kot Nemčija leta 2011. Vendar pa se je v zadnjem desetletju zaradi novih varnostnih izzivov – od terorizma do vojne v Ukrajini – razprava o ponovni uvedbi naborništva znova odprla. Švedska, Litva in Norveška so ga že obnovile, Hrvaška pa ga načrtuje v letu 2025

Nacionalni simboli so temelj identitete vsake države. Njihova naloga je, da jasno, prepoznavno in ponosno predstavljajo narod v vseh okoliščinah – na zastavah, grbih, pečatih, vojaških in civilnih obeležjih. Dobri simboli morajo biti vizualno močni, estetsko dovršeni in zgodovinsko utemeljeni, da prebujajo občutek pripadnosti ter spoštovanja. Jasnost oblike in barv je ključna, saj omogoča takojšnjo identifikacijo doma in v svetu. Nacionalni simboli niso zgolj dekoracija, temveč nosilci zgodovinskega spomina, kulturne dediščine in skupne prihodnosti. Zato morajo biti zasnovani tako, da prebujajo ponos, povezanost in zaupanje v državo, ki jo predstavljajo.

Vsakdo si zasluži topel, hrustljav burek po pošteni ceni – ne pa da za kos testa in sira plačujemo skoraj kot za kos pice v centru! Cene bureka so v zadnjih letih poletela v nebo. Kar je nekoč bila malica za vsak žep, je danes luksuz. Sirni 3,50 €, mesni 4 €, špinačni 4,20 € – kam smo prišli?! Burek je simbol delavskega zajtrka, študentskega kosila in nočne hrane za vse sloje. Če postane drag, izgubimo del naše kulture.

Slovenija naj ne sodeluje na Evroviziji 2025, saj na tekmovanju nastopa Izrael — država, ki po mnenju številnih mednarodnih organizacij in pravnih strokovnjakov izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom v Gazi. V času, ko civilisti množično umirajo, ko so bolnišnice, šole in begunski tabori tarče napadov, menimo, da je sodelovanje na dogodku z izraelsko udeležbo moralno nesprejemljivo. Evrovizija ni zgolj glasbeni festival — je mednarodni oder, ki odraža vrednote sodelujočih držav. Slovenija mora pokazati pokončno držo in se distancirati od normalizacije nasilja. S to peticijo pozivamo RTV Slovenija in pristojne institucije, da odpovejo sodelovanje naše države na Evroviziji 2025.